pravni telefon

POKLIČITE PRAVNIKA NA
090 3213

Vsak dan od 07.00 do 21.00 ure

2,71 €/min za klice iz omrežja Telekom. Za klice iz drugih omrežij ceno določa Vaš operater. Splošni pogoji

  • 95% klicev rešimo takoj
  • večina klicev traja manj kot 3 minute
  • anonimnost zagotovljena
  • 100% strokovnost, v nasprotnem primeru vam strošek klica povrnemo!

Potrebujete pravni nasvet po emailu?



Davek na nepremičnine

Davek na nepremičnine

Davek na nepremičnine |

VPRAŠANJE

Kdo je oproščen davka na nepremičnine in kdo ga  mora plačati?

Kakšna so znižanja osnove in kakšne so davčne stopnje?

V kolikšnih obrokih lahko plačujejo fizične ali pravne osebe?


ODGOVOR

Kljub velikim polemikam in nasprotovanju je vlada RS sprejela Zakon o davku na nepremičnine, ki je bil objavljen 9.12.2013 v Uradnem listu št. 101/2013.

S tem zakonom so obdavčene vse nepremičnine na ozemlju Republike Slovenije po stanju na dan 1.1. leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin.

Oproščene plačila davka na nepremičnine so nepremičnine, ki so:

-        v lasti tujih držav za namene diplomatskih predstavništev in konzulati;

-        v lasti mednarodnih organizacij, če so oproščena plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami;

-        v lasti institucij EU, če so oproščena plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami;

-        v lasti humanitarnih organizacij, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije;

-        v javno dobro, razen nepremičnin, ki so namenjene pridobivanju električne energije, izkoriščanju mineralnih surovin, opravljanju pristaniške dejavnosti, letalske dejavnosti ali dejavnosti bencinskih servisov;

-        kulturni spomeniki, ki niso arheološka najdišča, naselbinski spomeniki in zavarovana kulturna krajina;

-        sakralni objekti;

-        varovani gozdovi, gozdni rezervati;

-        neplodna zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000.

 

Davek na nepremičnine mora plačati fizična in pravna oseba, ki je 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, vpisana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine. Poleg tega pa davek na nepremičnine plačajo tudi:

-        lastniki nepremičnin, ki so pridobili nepremičnino v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, pa se še niso vpisali v zemljiško knjigo;

-        leasingojemalci nepremičnin;

-        imetniki služnostne pravice;

-        najemniki neprofitnih denacionaliziranih stanovanjskih površin;

-        v register vpisan upravljavec nepremičnin v lasti Republike Slovenije ali občin.

 

Osnova, od katere se odmeri davek na nepremičnine, je tržna vrednost nepremičnine, ki je vpisana v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katero se odmerja davek.

Zakon predvideva tudi znižanja osnove za odmero davka na nepremičnine, in sicer:

-        20 % tržne vrednosti nepremičnine za leto 2014;

-        10 % tržne vrednosti nepremičnine za leto 2015;

-        50 % za stanovanjsko nepremičnino, ki je v lasti fizične osebe, ki je 1.1 leta, za katerega se odmerja davek, upravičena do prejemanja denarne socialne pomoči ali  do varstvenega dodatka in ima prijavljeno stalno prebivališče;

-        30 % za stanovanjske nepremičnine, ki so v lasti invalidnih oseb, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička oziroma so v lasti oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička ter ima prijavljeno stalno prebivališče.

 

Davčne stopnje so:

1. za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo:

– 0,15 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine;

– 0,50 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine;

– 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin;

– 0,40 % za energetske nepremičnine;

– 0,30 % za kmetijske stavbe;

– 0,50 % za druge stavbe.

2. za zemljišča brez stavb:

– 0,15 % za kmetijska zemljišča;

– 0,07 % za gozdna zemljišča;

– 0,75 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo;

– 0,40 % za zemljišča za namene energetike;

– 0,50 % za zemljišča za gradnjo stavb;

– 0,50 % za ostala zemljišča;

– 0,15 % za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča).

 

Rezidenčna stanovanjska nepremičnina je nepremičnina kjer ima lastnik te nepremičnine prijavljeno stalno prebivališče.

 V kolikor je stanovanjska nepremičnina tržno ovrednotena nad vrednostjo 500.000,00 evrov, ne glede na to ali je rezidenčna ali ne, se stopnja davka za tovrstno nepremičnino zviša za 0,25 odstotne točke. To pomeni, da na primer ste lastnik rezidenčne stanovanjske nepremičnine, ki je ovrednotena na 600.000,00 evrov, bo stopnja obdavčitve za to nepremičnino 0,40 % tržne vrednosti nepremičnine.

 

Odločbo o odmeri davka na nepremičnine  izda davčni organ najkasneje do 15. aprila leta, za katero se davek odmerja. Odločbo se vroča z navadno vročitvijo in se šteje za vročeno 15. dan od dneva odpreme. Če odločbe ne prejmete do 1. maja leta, za katero se davek odmerja, morate v roku 15 dni, to je do 15. maja, obvestiti davčni organ. Davčni organ v takem primeru mora vročiti odločbo z osebno vročitvijo najkasneje do 1. junija leta, za katero se davek odmerja.

 

Fizične osebe plačujejo odmerjeni davek v največ štirih zaporednih obrokih, od katerih zapadejo v plačilo kot sledi:

  1. 20. junij,
  2. 20. avgust,
  3. 20. oktober in
  4. 20. december.

Davek se plačuje v dveh enakih obrokih, če znesek davka za plačilo ne presega 200 evrov, v treh enakih obrokih, če je znesek davka od 200 in 400 evrov ter v štirih enakih obrokih, če znesek davka presega 400 evrov.

Pravne osebe plačujejo davek v največ sedmih zaporednih obrokih, ki zapadejo v plačilo kot sledi:

  1. 20. junij,
  2. 20. julij,
  3. 20. avgust,
  4. 20. september,
  5. 20. oktober,
  6. 20. november in
  7. 20. december.

Davek se plačuje v dveh enakih obrokih, če znesek davka za plačilo ne presega 2.000 evrov, v treh enakih obrokih, če je znesek davka za plačilo od 2.000 do 4.000 evrov, v štirih enakih obrokih, če je znesek davka od 4.000 do 6.000 evrov in v sedmih enakih obrokih, če znesek davka presega 6.000 evrov.

 

V kolikor se z odločbo davčnega organa o odmeri davka na nepremičnine ne strinjate, je dovoljena pritožba po postopku, ki je določena z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Če se pritožba nanaša tudi na podatke o nepremičninah, na podatke o osebah, ki so določene kot davčni zavezanci ali na posplošeno tržno vrednost nepremičnine, davčni organ pošlje kopijo pritožbe geodetski upravi, ki pritožbo šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin.

Če geodetska uprava ugotovi, da so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, izpolnjeni pogoji za spremembo podatkov, v registru nepremičnin spremeni podatke o stanju na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, in o tem obvesti davčni organ.

Davčni organ v skladu z na novo pridobljenimi podatki izda novo odločbo o odmeri davka na nepremičnine.

 

V zakonu o davku na nepremičnine so določene tudi globe za  primere, ko osebe, ki so zavezane plačati davek na nepremičnine, ne sporočijo v register nepremičnin oziroma v evidenco trga nepremičnin popolnih in pravilnih podatkov, ki so s tem zakonom predpisana.

Globe se gibljejo od 200 do 1.200 evrov za fizične osebe, od 2.000 do 10.000 evrov za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost, od 1.000 do 4.100 evrov za odgovorne osebe gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in odgovorne osebe posameznika, ki samostojno opravlja  dejavnost.

Zakon pa predpisuje tudi globe za odgovorne osebe državnega organa in odgovornih oseb organa samoupravne lokalne skupnosti od 1.000 do 4.100 evrov za primere nepravilnega ali nepopolnega sporočanja podatkov v register nepremičnin in evidenco trga nepremičnin.

(vir: Zakon o davku na nepremičnine, Ur.l. RS št. 101/2013)