Prodaja v tujino preko spletne trgovine in plačilo DDVja

V zvezi z vašimi vprašanji pojasnjujemo:

Po 1. točki prvega odstavka 3. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06 – v nadaljevanju ZDDV-1) so predmet obdavčitve z DDV dobave blaga, ki jih davčni zavezanec oziroma zavezanka opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije za plačilo,

po 3. točki prvega odstavka 3. člena tega zakona pa so predmet obdavčitve storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Po 3. členu ZDDV-1 so torej predmet obdavčitve dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi za plačilo.

Oprostitve pri izvozu blaga v tretje države

V 52. členu ZDDV-1 pa je določeno, da so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga iz Slovenije odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti prodajalec ali druga oseba za njegov račun.

82. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06…21/08) določa, na kakšen način davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava.

Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Skupnosti.

V primeru, da davčni zavezanec pošilja blago iz Skupnosti po pošti, hitri pošti ali železnici, se kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena lahko uporabi tudi poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu oziroma pri hitri pošti.

Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:

ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila;

ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika);običajno trgovsko ime in količino blaga;

kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo, oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino;

ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi;

izjavo izdajatelja, da so bili podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti;

podpis in žig izdajatelja.

Dobave blaga na daljavo v Skupnosti

Po prvem odstavku 20. člena ZDDV-1 se, kadar blago odpošlje ali odpelje dobavitelj, kupec ali tretja oseba, za kraj dobave blaga šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku.

Ne glede na navedeno se po tretjem odstavku 20. člena ZDDV-1 šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz države članice, ki ni namembna država članica, kraj, kjer se blago nahaja, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga kupcu konča, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

a) dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV, ali za katerokoli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;

b) dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.

Ob izpolnjevanju pogojev iz tretjega odstavka 20. člena ZDDV-1 se šteje, da je kraj dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje dobavitelj ali druga oseba za njegov račun iz Slovenije v drugo državo članico, ta država članica, če skupna vrednost dobav, ki jih opravi dobavitelj v tekočem koledarskem letu oziroma jih je opravil v preteklem letu, presega znesek, ki ga določi ta država članica, ali če se dobavitelj odloči, da je, ne glede na to, da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega tega zneska, kraj takih dobav druga država članica.

Pri t.im. »prodajah blaga na daljavo«, ki se opravijo končnim potrošnikom v drugo državo EU, je torej kraj dobave kraj, kjer se pošiljanje ali prevoz kupcu konča, če vrednost opravljenih dobav v isto državo članico preseže prag (35.000 ali pa tudi do 100.000 EUR), ki ga določi posamezna država članica. Dokler ta prag v posamezni državi članici ni presežen, je kraj obdavčitve v državi članici, kjer se začne odpošiljanje ali prevoz blaga. Ne glede na ta pogoj pa se davčni zavezanec lahko odloči, da bo kraj obdavčitve namembna država članica. V tem primeru mora izbiro priglasiti pristojnemu davčnemu organu in jo uporabljati najmanj dve koledarski leti.

O »prodaji blaga na daljavo« pa ne moremo govoriti, če kupec sam prevzame blago.

Prodaja trošarinskih izdelkov je vedno obdavčena v državi članici, kjer se prevoz ali odpošiljanje konča (zanje ne velja limit).

Po 148. členu Pravilnika mora davčni zavezanec, ki opravlja dobave blaga v druge države članice, pri katerih se v skladu z 20. členom ZDDV-1 šteje, da je kraj opravljene dobave tam, kjer se odpošiljanje oziroma prevoz konča (prodaja blaga na daljavo), zaradi izvajanja Uredbe Sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju davka na dodano vrednost in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 218/92 (UL L št. 264 z dne 15. 10. 2003, str. 1) v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o višini letnega prometa, ločeno za vsako namembno državo članico.

Odgovor je podan glede na navedbe v vašem dopisu, zato vam natančnejšega odgovora ne moremo podati. Lepo pozdravljeni.