Pavšalna obdavčitev prihodkov podjetja

Samostojni podjetniki in gospodarske družbe lahko z novimi spremembami davčne zakonodaje, ki velja od 1.1.2013 dalje, ob priglasitvi davčnemu organu, ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normirnih stroškov in so obdavčeni pavšalno.

Pogoj, ki ga mora samostojni podjetnik ali gospodarska družba izpolnjevati je, da v preteklem letu ni dosegel prihodkov nad 50.000,00 €.

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi pavšalne obdavčitve samostojni podjetnik ali družba uporabljata, dokler v dveh zaporednih letih ne izpolnjujeta pogojev za tovrstno obdavčitev, to je, da ustvarita dve zaporedni leti prihodke nad 50.000,00 €. V kolikor samostojni podjetnik ali družba želi prekiniti pavšalno obdavčitev brez preseganja pogojev, je potrebno podati na davčni urad izjavo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normirnih stroškov.

Stopnja normirnih stroškov je določena v 59. členu Zakona o dohodnini (z upoštevanimi vsemi spremembami zakona) in znaša 70 % ustvarjenih prihodkov.

Stopnja obdavčitve je 20 % od ugotovljene davčne osnove. Če to stopnjo preračunamo na ustvarjene prihodke je dokončna obdavčitev 6 % od ustvarjenih prihodkov.

Tovrstna obdavčitev je ceduralna obdavčitev, kar pomeni, da se tako ugotovljena davčna osnova ne zajame v informativni izračun dohodnine in je dokončna. Ne dopušča uveljavljanja splošne ali drugih olajšav, kot je na primer olajšava za vzdrževane družinske člane.

Pri pavšalni obdavčitvi samostojni podjetnik ne vodi poslovnih knjig, medtem ko jih družba mora po Zakonu o gospodarskih družbah še vedno voditi. V kolikor je samostojni podjetnik zavezanec za davek na dodano vrednost, mora še naprej voditi DDV evidence, dokler se ne izpiše iz registra DDV zavezancev. Za namene DDV-ja mora samostojni podjetnik zbirati prejete račune, ki morajo biti v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost, da si lahko DDV na teh računih upošteva kot odbitni.

Za sprejetje odločitve, ali voditi poslovne knjige in ugotavljati davčno osnovo na podlagi prihodkov in odhodkov, ali pa ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normirnih stroškov, lahko za merilo vzamemo višino odhodkov, ki jih imamo z opravljanjem dejavnosti. V kolikor se opravlja storitvena dejavnost in narava dejavnosti ne zahteva veliko odhodkov, je bolj ugodna pavšalna obdavčitev. V kolikor pa se opravlja trgovinska dejavnost ali druga dejavnost, za opravljanje katere je potrebno veliko odhodkov, je bolj ugodna obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. 

Simona Vehar, dipl. ekon.